skip to Main Content
Problemi
Toplogredni plini!

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) povzročajo segrevanje ozračja in v Sloveniji največ TGP izpustimo v prometnem sektorju. Promet je leta 2017 prispeval 32 % od skupnih 17.453 kt CO2ekv [1]. Število cestnih motornih vozil, ter moč in prostornina njihovih motorjev v Sloveniji stalno naraščajo. Posledično je glavni vir TGP znotraj prometnega sektorja cestni promet, ki prispeva več kot 99 % izpustov, od tega večino, več kot 60 %, prispeva osebni promet. Poleg osebnega prometa narašča tudi cestni tovorni promet, ki je leta 2014 prispeval okoli 35 % TGP iz cestnega prometa. Skupne emisije TGP v Sloveniji so leta 2019 padle za dobrih 16 % glede na leto 1986, vendar so se v enakem obdobju, 1986-2014, izpusti TGP iz prometa skoraj potrojili [2,3]. Podobno velja tudi za države Evropske unije, kjer je promet leta 2017 prispeval okoli 25 % vseh emisij TGP. Od tega največji delež, okoli 72 %, prispeva cestni promet, znotraj tega pa dobrih 60 % prispevamo z avtomobili [4].

Foto: Chris LeBoutillier
Foto: Voranc Vogel
Avto!

V Sloveniji kar okoli 90 % zasebnih potovanj opravimo z avtomobilom, medtem ko se povprečni Evropejec za avtomobil odloči v 7 od 10 primerov. V potniškem kopenskem prometu znotraj EU-27 so na avtomobil od prebivalcev Slovenije bolj navezani zgolj na Portugalskem in v Litvi [5].

Onesnažen zrak!

Promet, zlasti cestni, je eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka (dušikovi oksidi, ogljikovi oksidi, mikro delci (npr. PM10), ogljikov monoksid, težke kovine…) [6,7]. Onesnažen zrak je peti najpogostejši vzrok smrti na svetu, usoden je za več kot 8 mio ljudi letno in lahko prizadene praktično vsak organ človeškega telesa [8]. Zaradi izpostavljenosti z delci PM2.5 je v Evropi leta 2016 umrlo preko 400.000 ljudi, kar predstavlja okoli 7 % letne smrtnosti [6,9]. Zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci bi pomembno, do 7 %, zmanjšalo s tem povezano umrljivost v slovenskih mestih s prekomerno onesnaženim zrakom. Do 1 leta bi se podaljšala tudi pričakovana življenjska doba [10].

Foto: Nejc Trampuž
Foto: Blaž Komac
Mestni toplotni otoki!

To so področja (stavbe, parkirišča, ulice brez dreves…), ki so znatno toplejša od okoliških (zelenih) območij. Pregrete stavbe ter površine iz betona in asfalta zadržijo veliko toplote, ki jo po sončnem zahodu začnejo oddajati v okolico, zato se MTO-ki niti ponoči ne ohladijo. Razlika v temperaturi zraka med MTO in okolico lahko doseže tudi do 5 °C.
Višje temperature zaradi večje potrebe po hlajenju in s tem povezane porabe energije povečujejo onesnaževanje ter vplivajo na omejene vodne vire. Pomenijo stres za organizme in povzročajo oziroma povečajo zdravstvene težave. Za najranljivejši del prebivalstva, kot so ostareli, otroci, nosečnice… pa so lahko celo usodne [11,12,13].

Rešitve
Trajnostna mobilnost!

pomeni premikanje na trajnosten način, torej z manjšimi oziroma minimalnimi vplivi na okolje. Vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa – regionalno predvsem vlaka, ter busa po mestu, ali sopotništvo.
S prehodom na trajnostno mobilnost prispevamo k manjšemu izpustu toplogrednih plinov, telesnih poškodb, smrti na cestah, čistejšemu zraku in posledično boljšemu javnemu zdravju. Učinkovit in cenovno dostopen javni promet bi omogočil tudi večjo socialno pravičnost in kakovost bivanja [14,15]. Prometna infrastruktura, zlasti cestno omrežje s parkirišči, fizično posega v prostor. S prehodom na trajnostno mobilnost bi številna parkirišča in cestni pasovi postali odvečni. Lahko bi jih ozelenili, spremenili v parke in se s tem prilagodili na podnebne spremembe, prostor, ki je trenutno namenjen betonu, asfaltu in jeklenim ‘ubijalcem’, pa vrnili v uporabo za druženje in igranje otrok [16].

Fotografija: Urša Slatner, prirejeno po fotografiji Voranca Vogla
Foto: Urša Slatner
Manj cest!

Ceste so žile, po katerih se pretaka promet in v okolico spuščajo onesnažila, ki škodujejo našemu zdravju in podnebju. Danes je na Zemlji okoli 64 milijonov km cest. Za takšno dolžino bi morali 1600-krat obkrožiti Zemljo okoli ekvatorja. In čeprav ceste zavzemajo zgolj 1 % dežele, kot npr. v Veliki Britaniji, imajo negativni okoljski vpliv na zdravje ljudi, ptic, sesalcev in žuželk na skoraj vsakem koščku dežele [17]. Prostor, ki ga trenutno zasedajo ceste in ulice za škodljiv promet, bi lahko koristile lokalne skupnosti za povezovanje, druženje, rekreacijo in druga doživetja [16,18]. Manj cest oziroma drugačna raba le teh je rešitev za pereče probleme, ki jih ustvarjajo ceste z avtomobili, tovornjaki… Lep dokaz za to je zaprtje Slovenske ceste. Z zaprtjem ceste za avtomobilski promet se je zmanjšalo lokalno onesnaženost s črnim ogljikom za 70% [19]. Slovenska cesta od zaprta dalje je tako manj nevarna za zdravje ljudi in bolj prijazna za pešce, kolesarje in uporabnike javnega prometa.

Ozelenitev mest!

Zelene površine v mestih pomembno prispevajo k višji kakovosti bivanja v mestu. Seznam pozitivnih učinkov dreves in drugih zelenih površin v mestu je dolg in sega od ekoloških, socialnih do morfoloških in ekonomskih učinkov [20, 21]:

  • Blaženje podnebnih sprememb. Zelene površine, zlasti odrasla drevesa prispevajo tako k nižjim izpustom kot k vezavi izpuščenih TGP. S primerno postavitvijo dreves okoli stavb lahko prihranimo med 20 do 50 % energije potrebne za hlajenje poleti oziroma gretje pozimi. S tem drevesa pripomorejo k nižjim izpustom TGP. Odraslo drevo lahko na leto veže do 150 kg CO2. Posledično lahko drevesa igrajo pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb [21].
  • Hlajenje zraka. S primerno postavitvijo dreves v mestu lahko le-ta znižajo temperaturo zraka med 2 do 8 °C. Posledično lahko drevesa zmanjšajo vpliv mestnih toplotnih otokov in pomagajo pri prilagajanju skupnosti na podnebne spremembe [21].
  • Čist zrak. Zlasti v mestih z visoko onesnaženostjo zraka, lahko drevesa pripomorejo k filtraciji onesnažil in s tem k bolj čistemu zraku. Velika mestna drevesa odlično filtrirajo zrak in ga čistijo onesnažil in finih delcev. Absorbirajo škodljive pline kot so ogljikov monoksid, dušikovi in žveplovi oksidi, ter ozon in filtrirajo fine delce kot so prah, dim in druga umazanija iz zraka, tako da jih ujamejo v liste in lubje [21].
    biodiverziteta oziroma biotska pestrost. Zelene površine omogočajo ustrezne življenjske pogoje za ohranjanje in povečevanje biodiverzitete živali in rastlin [20,21].
Foto: Urša Slatner in Katrin Žnidarič, prirejeno po fotografiji Urše Slatner
  • Voda. Odrasla drevesa regulirajo vodni krog in igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju poplav in pri zmanjševanju nevarnosti ob naravnih nesrečah [21].
  • Prehrana. Drevesa lahko pripomorejo k prehrambeni varnosti ljudi in živali (sadje, oreščki) [21].
  • Zdravje in kakovost bivanja. Zelene površine so tisti urbani prostori, ki ljudem omogočajo stik z naravo, ki je s številnimi raziskavami prepoznan kot eden izmed najpomembnejših vidikov zagotavljanja dobrega počutja, zdravja in kakovosti bivanja, dela in drugih dejavnosti v mestih in naseljih [20,22]. Več drevesnih krošenj lahko vodi tudi do manj kriminala. V Baltimoru je ob dvigu drevesnih krošenj za 10 % kriminal upadel za 12 % [23].
Viri

[1] Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). 2020. Dostopno na: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf
[2] ARSO. 2016. [PR09] Izpusti toplogrednih plinov iz prometa. Dostopno na: http://kos.arso.gov.si/sl/content/izpusti-toplogrednih-plinov-iz-prometa-4
[3] ARSO. 2020. [PB03] Izpusti toplogrednih plinov. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/izpusti-toplogrednih-plinov-9
[4] EEA Report No 18/2019. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/publications/the-first-and-last-mile
[5] Eurostat. 2020. Ljudje in mobilnost – statistični podatki o mobilnosti v Evropi. Dostopno na: https://www.stat.si/eumove/index.html?lang=si
[6] Khomenko S. idr. 2021. Premature mortality due to air pollution in European cities: a health impact assessment. The Lancet. Dostopno na: https://www.thelancet.com/journals/lanplh/article/PIIS2542-5196(20)30272-2/fulltext
[7] ARSO. 2020. [PR08] Izpusti onesnaževal zraka iz prometa. Dostopno na: http://kos.arso.gov.si/sl/content/izpusti-onesnazeval-zraka-iz-prometa-7
[8] Schraufnagel DE. idr. 2019. Air Pollution and Noncommunicable Diseases. Chest Journal. Dostopno na: https://journal.chestnet.org/article/S0012-3692(18)32723-5/fulltext
[9] ARSO. 2021. [ZR19] Zdravstveni stroški, ki so posledica onesnaževanja zraka zaradi prometa. Dostopno na: http://kos.arso.gov.si/sl/content/zdravstveni-stroski-ki-so-posledica-onesnazevanja-zraka-zaradi-prometa
[10] NIJZ. 2015. Ocena vpliva onesnaženosti zraka z delci (pm) na umrljivost v slovenskih krajih s prekomerno onesnaženim zrakom. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/ocena-vpliva-onesnazenosti-zraka-z-delci-pm-na-umrljivost-v-slovenskih-krajih-s-prekomerno
[14] Sptm. Zakaj je promet problem? Dostopno na: https://www.tedenmobilnosti.si/zakaj-je-promet-problem
[15] MMC-jev Zeleni petek. 2020. Podnebju niti pandemija ne pomaga. “Izpad” izpustov bomo nadomestili takoj. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/okolje/zeleni-petek/podnebju-niti-pandemija-ne-pomaga-izpad-izpustov-bomo-nadomestili-takoj/545906
[16] Monbiot G. 2020. Be still. Dostopno na: https://www.monbiot.com/2020/09/29/be-still/
[17] The Guardian. 2021. Road pollution affects 94% of Great Britain, study finds. Dostopno na: https://www.theguardian.com/environment/2021/mar/12/road-pollution-affects-94-of-britain-study-finds?CMP=Share_AndroidApp_Other
[18] Monbiot G. 2019. Auto-Destruct. Dostopno na: https://www.monbiot.com/2019/03/08/auto-destruct/
[19] MMC. 2016. Zaprtje Slovenske ceste je za 70 odstotkov znižalo krajevni prispevek h koncentracijam črnega ogljika. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/okolje/zaprtje-slovenske-ceste-je-za-70-odstotkov-znizalo-krajevni-prispevek-h-koncentracijam-crnega-ogljika/387704
[20] Šuklje E. I., Kozamernik J., Balant M., Nikšič M. 2020. Zeleni sistem v mestih in naseljih – Usmerjanje razvoja zelenih površin (priročnik). Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanj. Dostopno na:
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-red/zeleni-sistem.pdf
[21] FAO. 2016. Building greener cities: nine benefits of urban trees. Dostopno na:
http://www.fao.org/zhc/detail-events/en/c/454543/
[22] WHO. 2016. Urban green spaces and health – a review of evidence (2016). Dostopno na:
https://www.euro.who.int/en/health-topics/environment-and-health/urban-health/publications/2016/urban-green-spaces-and-health-a-review-of-evidence-2016
[23] Troy A. idr. 2012. The relationship between tree canopy and crime rates across an urban–rural gradient in the greater Baltimore region. Landscape and Urban Planning. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0169204612000977

Projekt financirajo:

Projekt soustvarjajo:

Back To Top